Kral Marko, narečnicite, Vъlkašin i svatbata na Relя Šestokrila
Trudna bila mlada Йevrusima,
trudna bila, dete si rodila,
Volkašin se mnogu izraduva,
deka mu se mъžko dete rodi.
Si go prati na krъщenьe cъrkva,
da go krъstat oщe nezadoяno.
Na deteto imeto mu klale
čestno ime Marko Kralevike.
Volkašin mi gosti pokanilo,
povoйnica na dete da stora,
trekя večer so sladka večera.
Gosti došle i si večerale,
no večera щo si polegnale,
polegnale i site zaspale;
Volkašin mi sade ne spielo.
Vreme bilo tokmo na polnoke,
na polnoke, vreme glua doba;
щo mu došle do tri narečnici,
na deteto kъsmet da narečat;
dvete kъsmet na Marka narekle,
trekя rekla, Marko da e юnak,
koga momče ono da porasti,
na tatka si koski da mu skъrši.
Koga čulo krala Volkašina,
щo narekla trekя narečnica,
leli, nemu gюč mnogo mu padna,
щo si zede Marka malečkao
i go klade vo edna košnica,
košnica so smola namačkana,
ta go vъrli po bela Vardara,
da s' udavi i da kurtulisa,
ot щo rekla trekя narečnica.
Vardar teče i Marka go nosi,
košnicata pokraй brego pliva;
mali Marko vo košnica piska.
Щo go doču mladono ovčarče
i se pribra kraй brego da vidi,
щo e toa, щo tolku mi piщi.
Koga vide dete vo košnica,
na ovčarče, leli, žal mu padna,
se navede i košnica vati;
koga vide vo košnica dete,
si go krena na dve beli race,
go otnese doma kaй maйka si,
da go gleda i da go izgleda.
Go gledala i si go ranila,
щo stanalo momče za rabota.
Go glavila Marko za telčarče,
da si pase site telci selcki.
Telci pasol em tri dni, em tri noki,
četvъrti den mi iztepal telci,
ta si došol doma pri tatka si.
Mnogo maka nemu mu padnalo,
deka telci Marko iztepalo. .
Se naluti tatko mu ot Marka,
ta izteral Kralevikя Marka,
da ne sede vo negoite kuki,
i na Marka toй vaka mu reklo:
- Aй ottuka ti, dete kopile,
щo mi stori golem pakost mene,
golem pakost i stram mi donese,
щo iztepa site selcki telci,
za da platam edno čudo pari,
ta da smiram sičkite selani;
ti da beše dete airlia,
ne ke beše po reka puщeno
ot tvoй tatko i ot tvoя maйka,
da se daviš vo belio Vardar,
vo Vardaro sin mi da te vidi
i ot Vardar toй da mi te zemi,
i doma mi toй da te donesi,
da te gledam i da te izgledam,
da te storam momče za ženenьe;
i sega ti pakost da mi storiš,
site telci selcki da iztepaš.
Aй ottuka, kaй sakaš, odi si;
Vardar tatko tebe neka ti e,
i Vardar maйka neka ti e.
Koga čulo Marko Kralevike
ot ovčaro, щo beše mu rekol,
se ustramil Marko i izbegal;
si otišol pokraй beli Vardar
i si sednal vo belata pesok;
vo pesokta kukя si izkopal
i si sednal tamo da živei.
Svatba prail Relo Šestokrilo,
svatba prail, sakal da se ženi.
Mi pokanil kralei, banei,
mi pokanil kiteni svatoi
i pokanil sveti Ioanovci,
nunko kanil stara Volkašina,
a Gruica za stara devera;
po-mal dever mu se popišmani.
Se naluti Relo Šestokrilo,
щo izprati po-starega devera
po patiщa i po site drumiщa,
i po site, Bog'me, razkъrstnici
so zdravica po-mal dever da mi bara,
koй ke naйdi, dever da si zemi.
Po-star dever segde mi prošetal.
po patiщa i po razkъrstnici,
nigde dever ona ne mi našlo;
koga došol do bela Vardara,
щo mi našol Marko vo pesokta,
pred Marko se Gruйo zastoяlo
i izvail zdravica so vino,
ta pokanil Marka za devera.
Leli, Marko togaй progoori:
- Aй ottuka, neznaen delia,
ne šeguй se so mene siraka,
mene mi e Vardar tatka i maйka,
a pesokta mene mi e kukя.
Progoori po-stara devera:
- Ne se, brate, so tebe šeguam,
tuku tebe za devera kanam
u onego Rela Šestokrila;
zet ke bide, nevesta ke zema,
zapovedaй, zdravica mi zemi,
za da bidiš po-mala devera,
az ke bidam po-stara devera.
Koga čulo Marko Kralevike,
щo mi zelo zdravica vo raka,
se napilo i svatba počestilo,
i po-mal dever ona mi stanalo,
i tъrgnalo na svatba da odi.
Щo mi pošle u Rela Šestokrila,
Relo mi go lepo prečekalo,
si premenil po-mala devera
so hubavi svatbincki aliщa,
go obruža so svetlono oružйe.
Mi čuknale svirci, tabuanci,
mi tъrgnale kiteni svatoi
i mi ošle, nevesta mi zele.
Koga nazad tie si idele
i mi došle vo gora zelena,
щo izlegla edna zveretina,
zveretina, Bog'me, so tri glai;
щo zaptisa kiteni svatoi,
ta mu zede ot site daroi;
naй-ozadi dva mladi devera,
tie vodat hubava nevesta;
zveretina nevesta im saka,
na deveri ona vaka reklo:
- Я ostaйte, do dva devera,
я ostaйte mladata nevesta,
za živi da kurtulisate.
Se uplaši po-stara devera,
si ostai hubava nevesta,
za živo toй da kurtulisa.
Marko, brate, ne mi se uplaši,
ot nevesta ne mi se iztai
i nevesta ono ne si dava;
leli, mi se zveretin naluti
i se puщil Marka da zagubi,
Marko mi se юnački boreše,
svatoite otskraя gledale,
site mi se, Bog'me, uplašile,
se uplašile i mi izbegale,
site u Rela doma otišle.
Zaptisale svirci, tabuanci,
mi viknale gяci em popoi,
da mi peat dever i nevesta;
ta sednale za duša da яdat,
za nevesta i za malio dever.
Zveretina so Marka se boril,
tri saati tokmo se borile,
duri Marko zveretina kutnal;
mu presekol do tri zverski glavi,
щo mu zelo sičkite daroi
i otpuщil tri sindžiri robьe -
pъrvi sindžir se mladi momčinя.
vtori sindžir se mladi devoйki,
treki sindžir starci em starički.
I si zelo hubava nevesta,
ta si došlo u Rela Šestokrila
i mi pošol na čestna tъrpeza,
ta mu vъrlil trite zverski glai.
Ot glai se site uplašile
i na noze site mi skočile,
na Marka mu čest golema dale,
na tъrpeza načelo go klale.
Togaй Marko viknal po-star dever,
leli, reče Marko, progovori:
- Oй ti, more, po-stari devere,
koga ne si ti za dever da si,
zaщo si se ti dever storilo
i nevesta na pat si ostail?
Navedi se az da te naučam
za drugi pat pak da bideš dever.
Se navede Gruйo, po-star dever,
Marko mu udari do šest bozdugana.
I povikal stari Volkašina,
ta mu udril petnaese bozdugana,
mu prekъršil site negoi rebra.
Щo povikal i starega svata,
ta mu udril petnaese bozdugana,
deka ne znal nevesta da čua.
Щo si viknal Rela Šestokrila,
ta mu udril dvaese bozdugana,
dek ne znael nevesta da čua.
I povikal kiteni svatoi,
i zaredil so težka bozdugana,
komu eden, komu dva udaril
i sekomu daro mu povrakяl,
щo mu zela loša zveretina.
I si sednal na čestna tъrpeza,
ta povikal mladata nevesta,
da mu se klanя i raka da baknua.
Mi udrile svirci, tabuanci,
pak otpъrvo podkači se svatba.
Site яdat i vino si piяt
i site se radostno veselat.
Togaй mi se Volkašin podsetil,
progovori i Marka go praša:
- Oй ti, more, neznaen delia,
ke te prašam, prao da mi kažiš -
koя maйka tebe te rodilo
i koй tatko tebe te gledalo?
Leli, Marko togaй progovori:
- Oй ti, more, stari Volkašine,
Vardar maйka, Vardar mi e tatko,
sitna pesok mi e moя kukя.
Koga čulo krala Volkašina
щo mu kaži Marko Kralevike,
oti Vardar nemu maйka bilo,
toй se setil, oti toй e Marko.
Leli, veli krala Volkašina:
- Oй ti, more, momče po-mal dever,
ti si moй sin, яze sum ti tatko,
sum ti klalo ime tvoe Marko,
trekя večer tebe ti narekle
ti da bideš юnak nad юnaka,
ti da staneš momče za ženenьe
i koskite mene da mi skъršiš,
koga ke si ti юnak porastiš.
Narečnica trekя taka reče,
zatoa te az vo Vardar vъrliv,
da se udaviš i da ne me tepaš;
arno ama, щo e narečeno,
preku glava ke vъrvi na čoeko.
Koga čulo Marko Kralevike,
щo mu kaža stara Volkašina,
oti toй na Marko mu bil tatko,
ripna momče na noze юnački,
ta si stori do tri metanii
i mu bakna raka na tatka si,
i mu sakal ot tatka si proщenьe,
щo mu skъršil koski so bozdugan.
A Volkašin pregъrnal si Marko,
go celival tri pati vo čelo
i sednale na čestna tъrpeza,
da si piat vino em rakiя.
Яle, pile tokmo tri meseci
i site si radostno otišle,
otkako se svatba bitisala.
Vala Bogu za čudo golemo,
щo se reklo ot tri narečnici,
щo se reklo, i se izvъršilo.
