Filip Madžarina, Ognяnčo Detence i Rusena Devoйka
Sina ženi Vilip Madžarino,
snaha zima kralю ot Latina,
pa e Vilip goske pokanilo -
sedem kralя ot sedem kraйnini,
tri kadii ot tri kadilъka,
dva paševe ot Masa begove
i dva bana ot novi gradove,
crъn arapin iz arapska zemnя,
bela Rada ot Beloga grada,
Vida moma ot Vidina grada,
Dobri Яnka ot ravno Kosovo,
Krilяtiča Relя ot Budina,
Momčil юnak ot Stara Srъbiя,
oщe Miloš юnak ot Meduna.
Ne e vikal Marko ot Prilepa
da dovede Ognяnčo detence.
Щo e Vilip goske pokanilo,
site sa mu na dvorove došli.
Dobre gi e Vilip posretnalo,
pa e postlal tri kralski trapezi,
naredil e stolove, skemlii.
Sednalo e goske u trapezi,
ta pa Vilip na maйkя govori:
- Sedi, mamo, vov čestni trapezi,
ta si kani naše milo goske -
da zimaя čaši bulюrlii,
da si piя vino i rakiя
i si slušaй goske щo govori -
dali neщo mahna če nameri.
Sedela e maйkя i slušala,
ama stara -niщo ne e čula
kakvo sa si goske govorili.
Togaй Vilip libe si izprati
da si čue goske щo govori.
I čulo e negovoto libe,
i na Vilip potiom govori:
- Čueš mene, Vilip gospodaru,
strahuva se goske u trapezi:
ka si išel, ta si goske kanil -
oti ne si na Prilepa odil,
da pokaniš Marko Prilepčanin
da dovede i Ognяn detence?
Če da čue, če sina ženime,
če da doйde Marko na srъdito,
če povali porti čemširovi,
če prevrъne dvori i kaldrъmi,
če pokruti kuli ot temelьe,
če zarobi mladata nevesta,
če posrami naše milno goske -
če e Marko mlogo džumbušlia,
on običa po svatbi da odi,
u trapezi do kuma da sedi.
Togaй Vilip na libe govori:
- Skoro begaй u ladna konюšna,
ta mi stegni konče Kulašlia
i natoči vino i rakiя -
я če šetam po Skopie široko
da si tъrsim Marko dobъr юnak,
da go kanim za gost da mi doйde;
da ne bi ni lošo napravilo.
Stanalo e Vilipovo libe,
konь stegnalo, u dvor go izvede.
Natočilo vino i rakiя.
Vilip slezna ot visoki čardak.
Nametnal e kalpak samurlia,
zagъrnal e kožuh mečetina
i se metna konю na ramena.
Preminal e prez polьe široko,
preminal e gori i planini,
ta pa vide Vilip Madžarino -
ot zapada zora ogreяla.
Zastanal e, pa mi konя pita:
- Vala tebe, konю, veren drugar.
Da kakva e taa bela zora,
deka si e ot zapad ogrela -
dali mi e dzvezda Večernica,
deka ona na zaoda oйde?
Ili mi e plьoča peщernica,
ili mi e lokva dъždovnica,
dek' se lъщi predi яsno slъnce?
A konя si na Vilip govori:
- Čueš mene, Vilip gospodaru,
nito mi e dzvezda Večernica,
deka ona na zaoda oйde,
nito mi e plьoča peщernica,
nito mi e lokva dъždovnica,
dek' se lъщi predi яsno slъnce -
nelo mi e Marko Kralьevino,
s nego vodi Ognяnčo detence.
Marko kara konя Šarkanliя,
a deteto - konče Dzvezdanlia -
na čelo mu яsna dzvezda gree,
яsna dzvezda kato bela zora.
Koga oni nablizo doйdoha,
vidoha si čudo nevideno -
Marko kara konя na srъdito,
niz kopito sinьi ogъn vrъči.
I si nosi kopie položeno.
Marko vrъlя težka bozdugana,
ta я vrъlя u mъtni oblaci.
A Ognяnčo bozdugan posreщa.
Uplaši se Vilip Madžarino,
pa si Vilip konя popituva:
- Kakvo, konю, sega da pravime -
dali da se nazad povrъneme,
ili dvata ot pъt da krъšneme,
dor zamine Marko dobъr юnak?
A konя si na Vilip govori:
- Čueš mene, Vilip gospodaru,
da se sega nazad povrъneme
ili dvata ot pъt da krъšneme -
Marko tegli za naši dvorove,
če otide, čudo če napravi -
če pokruti kuli i čardaci,
če prevrъne dvori i kaldrъmi,
če pokruti kuli ot temelьe,
če zarobi mladata nevesta,
če pogubi tvoйto prъvno libe,
če posrami goske u trapezi.
Nelo slušaй kakvo če ti kažem -
aйde dvata nasreщa d'ideme.
Koga sretnem Marko Kralьevina,
otdalek mu "Dobra sreщa" kaži:
"Dobra sreщa, Marko pobratime,
dobra sreщa, Marko, dobre došel.
Tebe trъsim, sъs tebe se sreщam,
sina ženim, za goske te trъsim."
Ta pa Vilip konя si posluša:
presretnal e Marko dobъr юnak,
otdalek mu "Dobra sreщa" kazal.
- Dobra sreщa, Marko pobratime,
dobra sreщa, Marko, dobre došel.
Tebe trъsim, sъs tebe se sreщam,
sina ženim, za goske te trъsim.
Pa na Marka rъka caluvalo,
predade mu vino i rakiя.
Pa se Vilip sъs Marko povrъna.
Na Marko se srъce poudrami.
Otidoa Vilю na dvorove.
Tamo Marko dobre posretnaa,
pokania Marko u trapezi
i do nego Ognяnčo detence.
Izleznala mladata nevesta
po trapezi rъka da caluva,
po trapezi dari da daruva.
Na Marko si rъka caluvala
i si Marku dari podarila -
Marku dade riza koprinena,
na deteto - ibrišim tkanica.
Sъs nevesta po trapezi odi
noйna zъlva Rusena devoйkя,
deka nosi vedro okovano,
u vedroto vino trohogodsko,
timsko vino ot grozge prezmorsko
i rakiя ot Demirkapia.
Redom redi Rusena devoйkя,
redom redi s čaši bulюrlii,
redom redi, sъs sveča ne sveti -
liceto ю kato яsno slъnce,
belo grъlo - dzvezda Večernica,
crъni oči - gюlove stambolski,
gaйtan veždi - morski piavici,
ravna snaga - vidan u razsadnik.
Deteto si u čaša ne gleda,
nelo gleda noйno belo lice
i si lovi noйni tъnki prъsti,
tъnki prъsti sъs zlatni prъstenьe.
A pa Vilip na goske govori:
- Čuйte mene, moe milno goske,
zimaйte si čaši bulюrlii,
ta si pite vino i rakiя,
ne gledaйte Rusena devoйkя -
ona nema site da vi libi,
če ona če ednogo zalibi:
koй e юnak, юnak nad юnaci,
koйto može po voda da pluva,
da prepluva beli bistъr Dunav
i da mine Vlaško i Bogdansko,
da pregazi Sava i Morava,
da preleti Tundža i Marica,
da prepluva tri sinьe ezere
i da mine dve morski utoki.
Pa da trъgne preko Crъno more,
da otide nasred na moreto -
tamo ima drъvo stavivodo,
na drъvoto tri zlatni яbъlki,
щo gi vardi vodna samodiva,
samodiva, hala sedmoglava.
Koйto može hala da pogubi,
da donese zlatnite яbъlki -
toй če libi Rusena devoйkя.
Kralьeve sa uzem poglednali,
a kadii niщo ne govora,
paševe si turski produmali:
- Areksua hubava devoйkя,
a ne smea prez Dunav da mina.
Deteto se pod mustak nasmiva.
I si stana dete niz trapezi,
ta otide u ladna konюšna,
ta si gladi konče Dzvezdanlia,
konče gladi, konče si pitue
dali može po voda da pluva.
Po deteto i Marko izlezna,
pa si sluša dete щo govori.
Pride Marko, šamar mu udari
i mu duma potiom produma:
- Щo govoriš, Ognяnčo detence?
Щo pitueš konя Dzvezdanlia -
kъde sakaš sъs nego da ideš?
Ti si malъk, konь ti adžamia,
on ne može po voda da pluva.
Nelo slušaй kakvo če ti kažem -
ti si stegni konя Šarkanlia,
če on može po voda da pluva,
ka prepluva beli bistъr Dunav,
koga mine Vlaško i Bogdansko
i pregazi Sava i Morava,
i preleti Tundža i Marica,
i prepluva tri sinьe ezere,
pa si doйde do morski utoki -
da otkačiš sablя ot balčazi,
da izrežeš morski piяvici,
щo sa tamo oni na gъmžilo.
Ako tize tova ne napraviš,
če ti spletat konя Šarkanlia,
če mu spletat kraka u kolena,
če uviяt krila u ramena -
konь ne može utoki da mine,
če da padne na dno na moreto,
če vi яde riba šestokrila;
ka premineš, bre, morski utoki
i si trъgneš preko Crъno more
i otideš nasred na moreto,
deka raste dъrvo stavivodo,
če te vidi morska samodiva,
samodiva, hala sedmoglava,
щo si vardi tri zlatni яbъlki -
ti si zimaй težka bozdugana,
ta я vrъlяй kolko sila imaš -
ega možeš hala da pogubiš.
Ako ne mož neя da pogubiš,
če te sretne i če te pogubi,
tam če mlado tize da zagineš.
Dete stegna konя Šarkanlia,
zapasa si boйno ostro kopйe
i si zema težka bozdugana.
Prepluvalo beli bistъr Dunav
i si mina Vlaško i Bogdansko,
i pregazi Sava i Morava,
i prelete Tundža i Marica,
i prepluva tri sinьe ezere,
ta si doйde do morski utoki.
Konя leti, leti i zastava,
dete konя sъs mahmuz я kara,
a konя si sila izgubue,
če go smeli morski piяvici -
spletoa mu kraka vъv kolena,
uvia mu krila u ramena,
ta ne može utoki da mine.
Pa si konя na dete govori
i proklinя Marko Kralьevina:
- Bog te ubil, Marko Kralьevino,
щo si davaš konя na poruki,
da go kara dete adžamia?
A ti, malo dete, ne sluša li,
ne sluša li Marko щo te uči?
Otkači si sablя ot balčazi,
da orežeš morski piяvici.
Otkači si sablя ot balčazi,
ta izseče morski piяvici.
Konя mina prez morski utoki
i e trъgnal preko Crъno more.
Videla gi vodna samodiva,
щo si vardi tri zlatni яbъlki -
vednъg trъgna nasreщa da doйde,
da poglъne i dete, i konя,
i na dete duma produmala:
- Nazad, nazad, nepoznan юnače.
Я ne davam tuka da premineš,
če я vardim tri zlatni яbъlki,
če da zinem, dvama če d'obzinem,
če poglъnem i tebe, i konя.
A dete si na hala govori:
- Ti ne možeš mene da me zapreš,
da me zapreš, nazad da me vrъneš;
я sъm došel яbъlki da zemem -
čem da minem i če si zaminem.
Razlюti se vodna samodiva,
samodiva, hala sedmoglava,
da poglъne Ognяnčo detence,
da poglъne deteto i konя.
Dete digna težka bozdugana,
pogodi я vov grъdi široki -
hala padna na dno na moreto.
Dete stigna drъvo stavivodo,
nema kъga яbъlki da bere,
trъgna drъvo, sъs korenьe skube
i go turna konю na terkia.
I se dete nazadka povrъna,
otide si Vilю na dvorove.
Nasred dvori drъvo zasadilo.
Videl go e Vilip Madžarino,
ta pa Vilip na goske produma:
- A d'ideme na ravni rudini,
da gadžame dzvezda Večernica.
Koйto godi dzvezda Večernica,
toй če zeme Rusena devoйkя.
A Rusena duma progovori:
- Čueš mene, Ognяnčo detence,
čueš mene, moe prъvno libe,
ka oйdete na ravni rudini,
ti ne gledaй dzvezda da ugodiš,
eno gledaй tatko da pogubiš,
če on mene za tebe ne dava.
Ka otišli na ravni rudini,
da si gadžat dzvezda Večernica,
dete Ognяn dzvezda ne ugodi,
nel ugodi Vilip Madžarino,
ugodi go u grъdi široki,
ta si dete Vilip pogubilo.
Pa sъs Marko Rusena vzemaha
i poйdoa doma da si idat.
