Sekula i zmiя troeglava
Sednale mi do sedum kralei,
sednale mi na ladna meana,
яdet, piйet, mušafere činet,
da šetaet zemя po kraйna.
I im velit Sekula Detence:
- Ti se molя, vuйko, da me zemiš,
da šetame zemя po kraina,
da šetame zemя karavlaška,
da šetame zemя arbaneška,
da šetame zemя ingilezka,
da šetame zemя arapinska,
da šetame zemя turatinska.
Toga velit Marko Kralevike:
- Az te zema, sinko, da šetame,
ama tamo, sinko, mi йe lošo:
tamo nemat ni voda studena,
tamo nemat ni senka visoka,
da sednime da se oladime.
Tamo imat bunar batalia,
nъtre imat zmia troйnoglaa,
щo da vlezit, se si go izedvit,
nikomu mu voda ta ne daat.
Toga velit Sekula Detence:
- Zemaйte me, vuйko, я da idam!
Go zedoe Sekula Detence,
otidoe zemя da šetaet,
da šetaet zemя po kraйna.
Mi poйdoe vo gora zelena,
mi naйdoe bunar batalia
i nim im se studna voda spilo.
Toga velit ludeček Sekula:
- Aй vi vie, do sedum kralei!
Sopašite svileni poяsi,
vъrzete me preku poloina,
puщete me v bunar batalia,
da nacъrpa edna studna voda.
Sopasae svileni poяsi,
go vъrzae preku poloina,
mu dadoe zelena maщrapa,
go pušia v bunar batalia,
mi nacъrpi edna studna voda
i mu dade pъrvo na vuйka mu.
Sedum pъti v bunar go puщie,
se napie do sedum kralei.
Posle vleze sam da se napiet.
Zmia beše mošne razospana,
sedum pъti Dete ne go uzna;
kolku samo da si se napiet,
toga mi se zmia razbudila,
mi go fati ludeček Sekula,
mi go lapna duri do kolena,
a uщ' ednož, duri do poяsa.
Toga vikna Sekula Detence:
- Lele, vuйko, lele, mili vuйko!
Podaйte mi moя ostra sabя,
da presečam zmia troйnoglaa!
Mu dadoe negva ostra sabя.
Mavna Dete zmia da presečit,
ne preseče zmia troйnoglaa,
tuk' preseče svileni poяsi;
mi propadna v bunar batalia.
Toga velit ludeček Sekula:
- Aй vi vie, do sedum kralei!
Odaite si, mene ne čekaйte;
ostaite moя bъrza konя,
kako mene zmia ke me яdit,
taka nego orli da go яdet.
Si tъrgnae do sedum kralei.
ostaie negoa bъrza konя.
Konя ъržit, vo gora se slušat,
glas mu oit tri devet planinя,
tamo imat do tri viti ora;
ora bea sъde samovilski,
napred beše Gюrgя samovila,
do nea Erina samovila;
tie mu sa verni posestrimi.
Glas mi slušat Gюrgя samovila -
negde ъržit konя Sekuloa -
i puщi Erina samovila.
Ta se svila kato belo platno,
mi otide vo gora zelena,
mi я naйde konя Sekuloa;
mi vikna Erina samovila:
- Puщi, puщi, zmia troйnoglaa,
puщi mi go ludeček Sekula,
toй mi йe moe milo brate;
da ne doйdit Gюrgя samovila,
da ti storit čudo i golemo!
Toga vikat zmia troйnoglaa:
- Begaй, begaй, Erino samovilo!
Sega sum se meso iznaяla,
tva go baraf i toa go naйdof.
Si se svila kako belo platno
i mi poйde nazod ke щo beše
i 'e velit Gюrge Samovile:
- Aй ti tebe, moя mila sestro!
Straf mi nemat zmia troйnoglaa,
ne go puщat naše milo brate.
Mi se svila Gюrgя samovila,
mi se svila kako belo platno,
ta mi poйde vo gora zelena
i sedna na bunar batalia:
- Puщi, puщi zmia troйnoglaa,
puщi mi go moe milo brate!
Ak' ti vleza, nadvor ke t'iztaa,
Ak' йe bunar trista sъžni globok.
Zmia velit: - Ne moiš da vleziš.
Mi se svila kako belo platno,
ta e vleze v bunar batalia,
mi go fati ludeček Sekula,
mi go fati za tonki ramena,
mi go tъrgna nadvor so se zmia.
Toga velit Gюrga samovila:
- Aй ti tebe, zmia troйnoglaa,
kak se яdit moe milo brate!
Mu йe sestra Gюrgя samovila,
mu йe sestra Erina samovila!
Mi izvai sabя diplenica,
я izseče zmia troйnoglaa;
go zedoe ludeček Sekula,
go kačie na bъrzego konя.
I mi яvna ludeček Sekula,
i mu udri žъlta bozdugana:
- Da te vida, moя bъrza konя,
da stignime našata družina.
V saat i pol družina si stigna.
Koga ъržna konя Sekuloa
se obzъrna Markoata konя
i mi velit Marko Kralevike:
- Odaй, odaй, moя bъrza konя,
щo tuk odiš, nazod se obzъrnviš?
I mu velit Markoa bъrza konя:
- Aй ti tebe, Marko, moй stopane!
Konя ъržit ot naša družina,
ne pristigna ludeček Sekula.
I mu velit Marko Kralevike:
- Aй ti tebe, moя bъrza konя!
Sekula йe v bunar batalia;
da n' ti udra žъlta bozdugana!
Odee, odee malu do polpъti,
pak mi sborvi Markoa bъrza konя:
- Aй ti tebe, Marko moй stopane!
Obzъrni se zad sebe, zad konя,
oti idet ludeček Sekula.
Toga velit Marko Kralevike:
- Ke ti udra žъlta bozdugana,
ke ti udra megю cъrni oči.
Pak mu velit negoa bъrza konя:
- Kъde sakaš tuka da me udriš,
obzъrni se nazod da go vidiš.
Se obzъrna Marko Kralevike,
si go vide ludeček Sekula;
konя яat, kako da mi letat.
I im velit Marko Kralevike:
- Eй vi vie, do sedum kralei!
Я vidite čudo i golemo,
ne pristigna ludeček Sekula;
kak ke bidit, kako kurtulisa!
I stignae, i se izbacie,
s' izbacie i se opitae;
i im kaza uneri golemi,
щo naprai negoata sestra,
negva sestra Gюrgя samovila.
