Sveti Gьorgiя i lamiя
Zabilo mi se sinono more,
se zakazala silnana lamя;
Kata den яdit p' edna devoйka,
red mi йe došol za carea kerka,
carea kerka edinorodna,
carea kerka da mi e яdit!
Mi se sobrale svite graždžani
svite graždani po pirgoite,
za da mi vidat kak ke se яdit,
kak ke se яdit carea kerka.
Ta mi e došol sveti Gьorgiя:
- Haй ti, devoйko, carea kerko!
Ščo mi si došla kraй sino more?
- Haй gidi, mili sveti Gьorgiя!
Izlegla mi e silnana lamя;
seki den яdit po edna devoйka,
red mi e došol mene, sirota!
I mu govorit i soldzi ronit.
- Malči, devoйko, soldzi ne roni!
E se navedi na skutoite,
carea kerko da me pdpoščiš;
koga ke doйdit silnana lamя,
toga ti mene da me razbudiš!
Kako mi legnal na skutoite,
taka mi zaspal sveti Gьorgiя.
Toga mi taя si go popošči.
Mi se zabilo sinono more,
se zakazala silnana lamя!
Toga si reče sama so sebe:
"Seki den яdam p' edna devoйka,
denes k' izedam dvene devoйki!"
Devoйke bilo stram da go budit,
da go razbudit sveti Gьorgiя,
tuk mi zaroni soldzi gorešči,
ta mu kapnaa na negova glava,
mu izgorea rudata glava,
na časot toй mi se razbudi,
na časot skoči sveti Gьorgiя:
- Haй ti, devoйko, carea kerko!
Ti ščo mi roniš soldzi gorešči?
- Haй gidi, mili sveti Gьorgiя,
mi se zakaza silnana lamя!
Kolk' reč ušče, ne mi odrekla,
ta eto mi я silnana lamя,
kolk' se zakazala silnana lamя
goй mi я udari so zlati mъzdrak,
mi izkočile svite graždani,
muždže da zemeet ot caratogo
ot' kurtulisa carea kerka.
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
