5
Marko Krale i žolta Evreina
Se sobrale, ajde, se nabrale,
Se sobrale sedumdese krala
Vo Soluna, vo ladna mejana;
Vino pijat, ajde, zbor si činat,
Ќe se vatat golema obloga.
Što mi dojda žolta Evreina,
Što mi dojda, oblog mi se vati:
„Dejdi, more, sedumdese krala,
„Koj ќe može, more, da se vati,
„Da mi svrši do trite obloga:
„Da mi pojdi zemja na krajina,
„Da mi pojdi solnce kaj ugreva,
„Da mi zemi jeden beli nišan,
„Od stred zemja vtori beli nišan,
„Treti nišan od druga krajina,
„Od kaj solnce što mi si zaoѓa?
„Koga utro solnce ќe mi bolcne,
„Toga junak na pat da kinisa;
„Koga večer solnce ќe zaoѓa,
„Toga junak doma da si dojde,
„Da donesi tri beli nišani.
„Ako oblog, oblog mi go svrši,
„Ќe mu davam’ tri tovari azno-,
,,Ako li mi oblog ne usvrši,
„Ќe mu zemam ubava nevesta!”
Mi go slušat sedumdese krala,
Go slušaa, glavi navedoa;
Ami Marko, Marko Krale,
Samo Marko glava si ispravi:
„Dejdi, more, žolta Evreina,
,Jaz ќe svršam golema obloga,
,Jaz ќe zemam tri beli nišani!”
Se vatile golema obloga,
Pred svedoci oblog go vrzaa.
Marko trgna do Prilepa grada,
Da si zemi konja pelivana.
On mi vlezi temna konjušnica,
Tamo ima sedumdese konji,
Zob mu dava prebela pčenica,
Voda j’ poji vino trogodišno,
Mi ji praša, konje mi ji pita:
„Beli konji, sedumdese konje,
„Jaz odadov vaša domaќinka
„Na solunska žolta Evreina!
„Se vatime golema obloga:
„Koga utro solnce ќe mi bolcne,
„Toga junak na pat da kinisam,
„Da si pojdam zemja na krajina,
„Da si pojdam solnce kaj ugreva,
„Da si zemim jeden beli nišan,
„Od stred zemja vtori beli nišan,
Tret nišan od drug kraj,
„Od kaj solnce što mi si zaoѓa;
„Koga večer solnce ќe zaoѓa,
„Toga junak doma da si dojdam,
„Da donesam tri beli nišani.
„Ako svršam golema obloga,
„Da mu zemam tri tovari azno;
„Ako li mu oblog ne usvršam,
„Da mi zemi vaša domaќinka!”
Mi go slušat sedumdese konji,
Site konji glavi navedoa!
Što mi sedna Marko Krale,
Bo dvorovi, na mramorna ploča,
Se uvili Marko zavalija!
Go dogleda mlada Markovica:
„Deli Marko, mili moj stopane,
„Što si tolko, Marko, uvileno?” —
„Oj, nevesto, moja domaќinko,
„Oj, nevesto, milo dobro moje,
„Te odadov žolta Evreina!
„Se vatime golema obloga:
„Koga utro solnce ќe mi bolcne,
„Toga junak na pat da kinisam,
„Da si pojdam zemja na krajina,
„Da si pojdam solnce kaj ugreva,
„Da si zemim jeden beli nišan,
„Ot stred zemja vtori beli nišan,
„Treti nišan od drug kraj,
„Od kaj slonce što mi si zaoѓa;
„Koga večer solnce ќe zaoѓa,
„Toga junak doma da si dojdam,
„Da donesam tri beli nišani.
„Ako svršam golema obloga,
„Da mu zemam tri tovari azno;
„Ako li mu oblog ne usvršam,
„Da mi zemi moja domaќinka!
,Jaz mu reko sedumdese konje,
„Ami konji site s’ isplašija,
„Isilašija, glavi navedoa,
„Tij’ ne možat oblog da usvršat! —
„Deli Marko, mili moj stopane,
„Idi, Marko, zeleni livaѓe,
„Najdi si mi konja napadena;
„Taja konja mnogo sum gledala,
„Skrišem zob sum jaz nemu davala,
„Skrišem voda sum nego pojila;
„Taja konja mene ќe zažali,
„Ќe t’ usvrši golema obloga!”
Marko pojde zeleni livaѓe,
Si go najde konja napadena,
My kažuva Marko, zaval Marko:
„Dejdi, konjče, konjče napadeno,
„Jaz odadov tvoja domaќinka,
„Na solunska žolta Evreina!
„Se vatime golema obloga:
„Koga utro solnce ќe mi bolcne,
„Toga junak na pat da kinisam,
„Da si pojdam zemja na krajina,
„Da si pojdam solnce kaj ugreva,
„Da si zemim jeden beli nišan,
„Od stred zemja vtori beli nišan,
„Treti nišan od drug kraj,
„Od kaj solnce što mi si zaoѓa;
Koga večer solnce ќe zaoѓa,
Toga junak doma da si dojdam,
,Da donesam tri beli nišani.
„Ako svršam golema obloga,
„Da mu zemam tri tovari azno;
„Ako li mu oblog ne usvršam,
„Da mi zemi ubava nevesta!”
Mi go sluša konjče napadeno,
Mi go sluša, glava ispravilo:
„Deli Marko, Marko Krale, „
Ajde malce da me potimariš,
„Oti sum ti jaz mnogo pregladnet,
„Nije oblog lesno ќe svršime.”
Što si stana Marko Krale,
Što si zede konjče napadeno,
Mi go zoba prebela pčenica,
Mi go poji vino trogodišno.
Utre rano vo sveta nedela,
Koga solnce što mi je bolcnalo,
Marko vjana konja napadena,
Napadena konja pelivana;
Mi go zede junačko oružje,
Ostra sabja, žolta bozdogana,
Mi kinisa zemja na krajina.
Ovde-onde po beli drumovi,
Mi otide kaj solnce ugreva,
I si zede jeden beli nišan.
Ovde-onde po beli drumovi,
Mi otide, more, na stred zemja,
I si zede vtori beli nišan.
Ovde-onde po beli drumovi,
Mi otide na druga krajina,
Mi otide kaj solnce zaoѓa,
I si zede treti beli nišan.
Pak Marko nadzad mi se vraќa,
Mi se vraќa, doma da si dojdi;
Na pat najde jedna česna svadba,
Mi imaše svadba vo seloto,
Mi se vrati malce da popije.
Što mi sedna Marko na trpeza,
Što mi stana Marko da si pije,
Mi zabravi vreme što li mi je!
Ami konjče, konjče napadeno,
Konjče vrišti vo ramni dvorovi,
Kaldrma mi iskopa so nozi!
Mi stanale dva mladi deveri,
Mi stanale da mi go odvrzat;
Ami konjče, konjče napadeno,
He mu dava da mi go odvrzat!
Toga odat dva mladi deveri,
Toga odat, Marka mu kažuvat:
„Deli Marko, Marko delibaša,
„Konja vrišti, kaldrma iskorna!”
Duri togaj Marko mi se seti,
Mi se seti golema obloga!
Što mi stana od česna trneza,
Što mi ripna na junački nozi,
Pravo odi kaj dobra si konja,
Si odvrza negov’ dobra konja,
I si vjana od ramni dvorovi;
Ovde-onde po beli drumovi,
I so solncs doma pa si dojde.
Mi otide vo Soluna grada,
Mi go najde žolta Evreina,
I mu dade tri beli nišani:
„Da mi dadiš tri tovari azno,
„Da ne t zemam glava do ramena!”
Se uvili žolta Evreina
I mu dade tri tovari azno.
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
