Magda nevesta plenena ot tatari
Otka e Stara planina,
niщo ne я e minalo,
sal я minale svatove
sъs Magda, mlada nevesta
i Branko, mlado deverče.
Sreщu im idat tatare,
ka gi svatove videha,
oni se nazad vъrnaha.
Sal ostanala nevesta
sъs Branko, mlado deverče
Ta gi hvanale tatare,
ta gi karaha, karaha
u nihna zemя tatarska.
Pa si te turski sboruяt:
Branko deverče da gubяt,
Magda nevesta da turčat.
Magda si turski razbira,
pa si na Branko sboruva:
- Bratne le, Branko deverče,
zamrъkni, a ne osъmni,
če kakvo dumat tatare:
meneka mlada da turčat.
a tebe mlado da gubat.
I Branko я e poslušal,
zamrъknal, a ne osъmnal.
Ostana Magda nevesta,
devet e godin stoяla,
dobila mъžko tatarče.
Tatarin vpregna kočiя
i turi Magda v kočiя;
pa si otide na sъbor:
Krivodol služi Spasovden.
Tatarin stavi kočiя,
Magda hvanala da plače,
a tatarin й govori:
- Magdo le, mlada nevesto,
dali ti žalba za horo,
ili si roda poznavaš?
Ona mu tihom govori:
- Ne si rodata poznavam,
nalo mi žalba za horo.
Tatarin Magdi sboruva:
- Sъbleči sinьo-zeleno,
obleči belo-cъrveno,
pa si se hvani u horo;
ne hvataй se do dva mladi,
nalo se hvani, Magdo le,
megю nevesti i momi.
I Magda si go posluša:
sъbleče sinьo-zeleno,
obleče belo-cъrveno,
natura naniz teloten,
ta pa se hvana u horo
do brata si, do Stoяna
i pobratima Юvana.
Edin й čehli gazeše,
drugi й prъsti trošeše,
a ona si im sboruva:
- Braйno Stoяne, Stoяne
i pobratime Юvane,
nito mi prъsti trošete,
nito mi čehli gazete,
nalo na svirka rečete,
na svirka i na tъpano,
po-яsno svirka da sviri,
po-harno tъpan da tъpa,
ta sъbor da se sъbere,
da utepame tatarin!
I oni rekle na svirka,
na svirka i na tъpano:
po-яsno svirka svirilo,
po-harno tъpan tъpalo,
ta pa se sъbor sъbralo
ta utepale tatarin,
ostalo malko tatarče.
Я Magda si im dumaše;
- Ostavete mi tatarče,
če mi e žalba za nego.
