Leven Йovan, Grozdana devoйkя i Gorun gidiя

* * *


Leven Йovan, Grozdana devoйkя i Gorun gidiя

Spravя konя leventa Йovana,
ta če ide moma da si traži.
Ta si oйde niz Budina grada.
Tamo naйde toй češma šarena,
pri češmata tri mladi devoйki.
Pogleda gi, ne begendisa gi.
Ete ide Grozdana devoйkя.
Щo я vide i begendisa я.
Progovori leventa Йovana:
- Fala tebe, Grozdeno momice!
Я te vidoh i begendisah te,
ta če idem u grad da noщuvam,
pa če doidem kod tvoite brakя,
pa če doidem, pa če da te iщem.
Progovori Grozdena momica:
- Fala tebe, levente Йovane!
Ti ne možeš u grad da noщevaš,
ti če ideš u nas da noщevaš!
Otvede go doma, na dvorove.
Sresnali go Grozdenini brakя,
kačia go na čardak visoki.
Započea vino da si piя,
pili, яli tri nedeli vreme.
I dali mu Grozdena momica.
Izpratia leventa Йovana.
On si oйde doma, na dvorove.
Sresnala go negovata makя,
sresnala go i Йovana praša:
- Mili sinu, levente Йovane!
Kade odiš tri nedeli vreme?
Progovori leventa Йovana:
- Takom boga, moя stara male!
Utakmih si Grozdena momica.
Sega sъm, male, naračil
u nedelя so svatove d' idem.
Progovori negovata makя:
- Mili sinu, levente Йovane!
Kleti da sa Grozdenini brakя,
ta zaщo я tebeka dadoa -
nea iщe Goruna gidiя.
Kakvo sinu, klisuri če mineš,
kakvo, sinu, moma če prevedeš?
Poili se leventa Йovana,
progovori leventa Йovana:
- Takom boga, moя stara male!
Zaщo oйdoh, zaщo li я takmih!
Progovori negova maйčica:
- Ne boй mi se, levente Йovane!
Ka gospod, щo lюge ke čina!
Koga beše u sveta nedelя,
ilen odi leventa Йovana,
ilen odi, ta svatove kanьi,
ka gi kanьi uilen, ugrižen.
I si oйde s kiteni svatove.
Koga oйde Grozdeni na dvori,
si svatove u dvori vleznaa,
nasedaa u čestni trapezi.
Ot konь slezna leventa Йovana,
konь si šeta uilen, ugrižen.
Sogleda go Grozdena momica,
sogleda go ot visoki čardak,
pa na brata Ivana govori:
- Mili braйno, Ivano юnače!
Щo leventa po dvorove šeta,
on uilen i konя uilen?
D' ideš, braйno, ta da go preprašaš!
Ivan slezna, ta go e preprašal:
- Mili zetu, levente Йovane!
Aйde vlezni u čestni trapezi!
Zaщo si mi uilen, ugrižen?
Konь uilen i ti si uilen.
Progovori leventa Йovana:
- Kleti da ste, Grozdenini brakя!
Ka я iska Goruna gidiя,
ta zaщo я meneka dadohte?
Ta kakvo čem klisuri da minem,
ta kakvo čem moma da prevedem?
Vleznal Йovan u čestni trapezi.
Izvedoa Grozdena devoйkя,
izvedoa, ta rъka celiva.
Progovori Grozdena momica:
- Aй proщavaй, kume, gospodine!
Če soblačim sitno i svileno,
če oblačim modro i moravo,
ta če яzdim bratovata konя,
pa če idem leventi na dvori.
Progovori kuma, gospodina:
- Prosto da e, mlada krъstenice!
Ta si vlezna Grozdena momica,
ta si vlezna u ladni zemnici,
ta sobleče sitno i svileno,
ta obleče bratova promьena,
ta zagъrna bratoviйo kožuh,
pa obsedna bratovata konя,
ta si oйde leventi na dvori.
Sresnala я leventova sestra,
izkači я na visoki čardak.
Poйdoa si kiteni svatove.
Ta gi sresna Goruna gidiя,
pa leventi potio govori:
- Dobra sreщa, leventa Йovana!
Da kamo ti Grozdena devoйkя?
Progovori leventa Йovana:
- Fala tebe, Gorune gidiйo!
Kleti da se Grozdenini brakя!
I mene я, more, ne dadoa,
i meneka, kako i tebeka!
Pa si oйde doma, na dvorove.
Sresnala go negovata sestra,
ta govori leventu Йovana:
- Mili bratu, levente Йovane!
Kakvo doйde carevo ulače!
Щo e dobro! Za nego me daйte!
Progovori leventa Йovana:
- Mila sestro, mila Evrosio!
Щo li tebe, sestro, щo li mene:
tova ne e carevo ulače,
tova si e Grozdena momica;
čini izmet, svatba da praime.
Pa koga si svatba razturime,
ni davam te za carsko ulače,
če te dadem Relя Krilatinu.
Čini izmet, ta svatba pravia
malu-nogu, tri nedeli vreme.
Otka se e svatba razturila,
pisal mi e taa bela kniga,
pratil я e Rilьe Krilatiie.
On e došel - nemu я dadoa.

Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg


Reference

Izvor

Яrlovo, Samokovsko.

Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel І i ІІ. Samovilski, religiozni i obredni pesni. Kniga І). Sofiя, 1891, 26 + 174 str.; str.269-273