5
Kratovče Radonja i Turčin Amet-paša
Vino pije Kratovče Radonja,
Vino pije na ladna mejana,
Na mejana, kaj bela Petkana;
Karši ima turskana duќana,
Vo duќana Turčin Amet-paša.
Na Turčino grdo mu padnalo:
„Čuj me, čuj me, Kratovče Radonja,
„Ti si junak za vino pijenje!
„Da l’ si junak oblog da fatime?
„Da l’ go znaješ toa Novo Brdo,
„Den da pojdiš, pa nadzad da dojdiš,
„Nišan zemi, nišan da ostaviš:
„Ako pojdiš, nadzad da si dojdiš,
„Ќe ti dadem ќara em duќana,
„Em duќana hiljada dukada,
„Sekoj dukad po hiljadu groša;
„Ako pojdiš, nadzad da ne dojdiš,
„Ќe ti zemam kuќi em dvorovi,
„Em dvorovi mladata nevesta,
„Aj, nevesta so sem maško dete!
Stana junak Kratovče Radonja,
Se ispravi na junački nozi;
Mi se vati golema obloga,
Mi se vati s Turčin Amet-paša.
Si kinisa doma da si odi;
Koga dojde vo ramni dvorovi,
Vikum vika Kratovče Radonja:
„Aj, otvori, mlada Ranjovice,
„Otvori mi šarena odaja,
„Aj, posteli mekana postela,
„Da si legnam malko da pospijam;
„Mene rano utre da me skorniš,
„Ušte prvni petli nepejani!
„Jaz ќe odam na Novoto Brdo,
„Jaz si imam golema obloga,
„Golem oblog s Turčin Amet-paša:
„Ako pojdam, nadzad da si dojdam,
„Ќe mi dade ќara em duќana,
„Em duќana hiljada dukada,
„Sekoj dukad po hiljadu groša;
„Ako pojdam, nadzad da ne dojdam,
„Ќe mi zeme kuќi em dvorovi,
„Ќe mi zeme mladata nevesta,
„Aj, nevesta so sem maško dete!”
Em mi legna ludo da mi spije,
Jedneš petli prvni mi pejaja;
Ušte jedneš petli povtorija,
Nema ludo mlado da mi stane!
Vikum vika mladata nevesta:
„Stani, more, Kratovče Radonja,
„Stani, more, da bi ne stanulo!
„Ti otidoa kuќi em dvorovi,
„Ti otide tvoje maško dete,
„Nalet jaze vratot ščo ќe skršam!
Koga stana na junački nozi,
Izgovori Kratovče Radonja:
„Oj, nevesto, milo dobro moje,
„Aj, slezi si temna konjušnica,
„Red po redum sedumdese konja, —
„Koa konja rosa go izbilo,
Daja konja zaval da mi sedlaš
Bog da bije mlada Ranjovica,
Ščo si sleze temna konjuišica,
Red po redum sedumdese konja,
Nik’a konjo rosa ne izbilo, —
Go izbilo toa konjče vranče
Ščo zimoska na stap go krevale!
Go izvadi toa konjče vranče,
Go izvadi vo ramni dvorovi;
My go klade sedlo šiklosano.
My prestegna dvanajse kolani,
I mu klade majmuzi čerkliji,
I mu klade uzda pozlatena;
Go izvadi vo ramni dvorovi,
Go zanese vo mramoren kamen.
Ščo mi dojde Kratovče Radonja, ž
Ščo si zede junačko oružje,
My se kači na to konjče vranče,
Si kinisa na Novoto Brdo,
Ovde-onde po beli drumovi;
Koga pojde na reka Sitnica,
Bistra beše k’o luta rakija!
Ščo si dojde na Novoto Brdo,
Nišan zede, nišan mi ostavi;
Ko’ se vrati nadzad da si idi,
Ščo mi dojde na reka Sitnica,
Matna beše, matna em krvava,
Kaj mi vleči drvje em kamenje,
Kaj mi nosi konji em junaci, —
Od što leta, ne ja preplivua!
Izgovori Kratovče Radonja:
„Dejdi, konjo, volko da te jade,
„Ti m’ odade kuќi em dvorovi,
„Em odade mlada mi nevesta,
„Aj, nevesta so sem maško dete!
Izgovori toa konjče vranče:
„Dejdi, more, Kratovče Radonja,
„Aj, slezi si od moji ramena,
„Prestegni mi dvanajse kolani,
„I Vrzi si tvoji crni oči;
„Aj, kači se na moji ramena,
„Desna raka za griva se drži,
„Leva raka kladi ќe prevrljaš!”
Ščo vlegoa dva dobri junaci,
Ščo vlegoa vo reka Sitnica, —
Kak vlegoa, taka ispadnaja,
Ispadnaja zeleni čajiri!
Ščo si pojde Kratovče Radonja,
Ščo si pojde zaval duri doma,
On mi legna šarena odaja,
Oti vreme ne mi je dojdeno.
Bog da bije Turčin Amet-paša,
Ono mi je mnogu skorostečno!
Ščo mi dojde na teškite porti,
Dvaš viknua, more, triš klupnua:
„Aj, otvori, mlada Ranjovice,
„Aj, do sea mlada Ranjovica,
„A od sea, bre, mlada kadanka!
Izgovori mlada Ranjovica:
„Begaj, begaj, Turčin Amet-paša,
„Da ne stane Kratovče Radonja,
„Ќe ti seče glava do ramena,
„Ќe ti seče nozi do kolena!”
Bog da bije Turčin Amet-paša,
Ono vera ne mu se vatilo,
Ot je dojden Kratovče Radonja!
Bog da bije Kratovče Radonja,
Ščo si stana šarena odaja,
Ščo si zede sabja kolaklija,
Ščo si sleze vo ramni dvorovi,
Vikum vika Kratovče Radonja:
„Bujrum, bujrum, Turčin Amet-paša,
„Da ti dadam mlada Radovica!”
Ščo otvori tija teški porti,
Ščo si vleze Turčin Amet-paša,
Ščo si vleze vo ramni dvorovi, —
Bog da bije Kratovče Radonja,
Ščo izvadi sabja kolaklija:
Ščo se vije Turčin Amet-paša,
Ščo se vije, pazuva se krije!
Ščo mu seče glava do ramena,
Em mu seče nozi do kolena!
Ščo mu zede ќara em duќana,
Em mu zede hiljada dukada,
Sekoj dukad po hiljadu groša!
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
