Kraljević Marko i Filip Mađar
Sednal Marko zaran da večerat.
I večerat i se podsmejuvat.
Go dogleda Markovata majka.
„Aj ti tebe, moji mili sine!
Ščo večeraš i se podsmejuvaš? 5
Il se smeješ nezgodne večere?
Il se smeješ na moja—va staros?"
Izgovori Marko Kraljeviće:
„Aj ti tebe, moja stara majko!
Ni se smeja na zgodna večera,— 10
Ni se smeja tebe na staros ti;
Tok se smeja Filip Madžarinu,
Ščo pratilo jednu belu knigu:
„Ušče ima tri vojvodi srpski,
A četvrto Marko od Prilipa? 15
„Aj ti tebe moja staro majko!
Ali da go na dvorovi čeka?
Ili da mu duri tamo pojda?"
Govori mu svoja stara majka:
„Aj te tebe, moji mili sine? 20
Ak' si junak, tamo da mu poješ,
Da ne gleda krvi na dvorovi."
Ot mi stana Marko Kraleviće,
I mi jafna svoja brza konja.
Ot mi ode ščo mi poodelo, 25
Mi stretilo Sava i Dunava,
Kod’ mi peret sedomdes vdovici
Crno platno, belo da go belit.
Izgovori Marko Kraljeviće:
„Aj vi vami, sedomdes nevesti." 30
Govoreja sedomdes nevesti,
„Mije ne sme sedomdes nevesti,
Toko sme si sedomdes vdovici,
A vdovici od silni kralevi,
Ščo zagubil Filip Madžarina, 35
Pak ne zede svoji izmećarki."
Izgovori Marko Kraljeviće:
„Aj vi vami sedomdes vdovici!
So ščo junak Filip se činalo?"
„Aj ti tebe, neznojna delijo! 40
Ja pokreval ova mramor ploča,
Ja pokreval do svileni pojas." —
Se navede od brzogo konja,
Ot ja zede taja mramor ploča.
Ja prefrli preku rusa glava. 45
Govorije sedomdes vdovici:
„Aj ti tebe, neznojna delijo!
Ti si bilo pojunak od njego."
Izgovori Marko Kraljeviće:
„Aj vi vami sedomdes vdovici! 50
Da ja si ja kuća ne poznava."
„Pusta kuća, pusta ostanala!
Sama ti je kuća poznovita.
Vo dvor imat do dve viti jefli,
A pod jefli dva studna klajenca, 55
A na jefli sedomdeset glavi
Naredeni od silni kralevi."
Ot mi pojde Marko Kraljeviće,
Porti ftera vo ravni dvorovi
I se kači gore na divani. 60
Mi iskina sitnego đerđeva
I mi zede strebreno jablko.
Im poroni dvanajeset zobi
I otide vo ladna mejana,
Kode pilo, tuje mi zaspalo. 65
Koga dojde Filip Madžarina,
Konja udri s teška bezdogana.
Ot mi pisna svoja brza konja:
„Bog te ubil Marko Kraljeviće!
Ščo mi dojde Filip Madžarina 70
I me udri s teška bozdogana,
Mi prekrši tenka polovina."
Ot mi stana Marko Kraljeviće.
„Bog te ubil Filip Madžarino!
Neje uner na konja da mavaš! 75
Ela mije boja da s’ bijemo!" —
