5
Kako go izvadila mlada Boškovica Boška Rajkoviќa od temna dzandana?
Mi go vati Boška Rajkoviќa,
Mi go vati Amet-efendija,
My sakaše do četiri dobra:
Prvo dobro — konja pelivana,
Vtoro dobro — ubava nevesta,
Treto dobro — sabja kolaklija,
Četvrtina — žolta bozdogana!
Ami Boško, Boško Rajkoviќu,
He mu dava Amet-efendija,
He mu dava ni jedioto dobro.
Mi go turi vo temna dzandana;
On mi leža, Boško Rajkoviќu,
On mi leža do devet godini;
On mi rani pile sokolovo.
My se molba Boško pomolilo:
„Dejdi, Ilo, Ilo kavpudžija,
„Aj, mu kaži Amet-efendija,
„Ќe mu pravam trista metanija,
„Da me pušti od temna dzandana.”
Onoj beše zaval isaflija,
I mu kaža Amet-efendija;
Ami Turčin verata nemalo:
„Nek se skapi vo temna dzandana!”
Pa se molba Boško pomolilo:
„Dejdi, Ilo, Ilo kavpudžija,
„Aj, dadi mi jedna bela kniga,
„Bela kniga, jedna raka pero.”
Što mu dade jedna bela kniga,
Bela kniga, jedna raka pero,
Si načkrta Boško Rajkoviќu,
Si načkrta belite jobrazi,
Da napiše jedna bela kniga;
My ja vrza pile sokolovo,
My ja vrza, i mu poračuva:
„Da ja baraš mlada Boškovica,
„Ona m’ čina na tuѓa tuѓina!”
Što mi letna pile sokolovo,
Što mi letna pile si preletna,
Mi ja najde mlada Boškovica,
Mi ja najde strede vo gradina!
Kiski kiti, lepa pesna peje!
Ji zastana desnoto rameno.
„Dejdi, pile, pile sokolovo,
„Ne ti zemam kniga da ti četam,
„Duri kiska ne mi se dokiti,
„Duri pesna ne mi se dopeje!”
Ajde, kiska mi se dokitila,
Ajde, pesna mi se dosvršila;
Što si zede taja bela kniga,
Ona četi, drobni solzi roni:
„Dejdi, Boško, Boško Rajkoviќu,
„Jaz te činam vo tuѓa tuѓina,
„A ti bilo vo temna dzandana!”
Što mi stana mlada Boškovica,
Što s’ obleči ruvo pelivansko,
Što si sprema konja pelivana,
Što si zede sabja kolaklija,
Em si zede žolta bozdogana.
Hero vrla, v’ raci go dočekva;
Što si vjana konja pelivana,
Kaj što jodi sitno rosa rosi,
Rosa rosi, kaldrmite dzunat!
Ovde-jonde po beli drumovi,
Mi jotide turska jasakčija,
Mi go vati Amet-efendija;
Go potegna žolta bozdogana,
Deset mava, ajde, jedno broje!
„Aman, aman, neznajna delijo,
„Ja kaži mi, što kabajet imam?”
Ušte udri mlada Boškovica,
Dvajse mava, ajde, jedno broje!
„Aman, aman, neznajna delijo,
„Ja kaži mi, što kabajet imam?” —
„Zošto držiš vo temna dzandana,
„Zošto držiš Boška Rajkoviќa,
„Zošto držiš sedumdese robje?”
Mi izvika Amet-efendija:
„Aj, puštajte sedumdese robje,
„Ami Boško da ne go puštite!
Pa go udri mlada Boškovica,
Dvajse mava, ajds, jedno broje!
„Aman, aman, neznajna delijo,
„Aj, kaži mi što imajnje sakaš?
„Beќe koski mi se sodrobija!” —
„Što ne puštaš Boška Rajkoviќa?
„Jaz go činam vo tuѓa tuѓina,
„A on bilo vo temna dzandana!” —
„Puštajte go Boška Rajkoviќa,
„Nek se mani belaj od glavata!” —
„Aj, plati mi deno što sum gubil:
„Den mi čini tri tovari jazno!” —
„Dajte mu ji tri tovari jazno,
„Nek se mani belaj od glavata!”
My merija tri tovari jazno;
Si navika sedumdese robje,
My podeli tovar drobno jazno,
A na Boška para ne mu dalo!
Mi go vrli Boška Rajkoviќa,
Mi go vrli mlada Boškovica,
Mi go vrli zad sebe na kojno
I si trgna po beli drumovi;
Kaj što jodi, sitno rosa rosi,
Rosa rosi, kaldrmite dzunat!
On ja pita, Boško Rajkoviќu,
On ja pita mlada Boškovica:
„Aj, od kaj si, neznajna delijo,
„Kade jodiš, kade li me nosiš?” —
„Odi, jodi, Boško Rajkoviќu,
„Da ne t lepnam šamar vrz glavata,
„Da doznajiš mlada Boškovica!”
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
