Ala naši dugo večeradu!
Mome diki noge odpadadu.
Dika čeka na meneka mladu,
Al’ me naši za njega ne dadu.
U avliji vaške zalajaše,
Važke laju, evedre pucaju,
Dika beži, šarov na njeg’ reži. —
Šibe, garov, ne laj na mog diku,
Ne čini mi žalost priveliku!

Izvor

uredi

Stevan Bošković. 1862. Bačvanske pesme. Pečatnja Ignjata Fuksa: Novi Sad. str. 7.