Drozdanka iz dvor metaše

* * *


[Drozdanka iz dvor metaše]

Drozdanka iz dvor metaše,
zlatno kandilo miješe,
i go pred Boga paleše,
ljuto i kleto klneše:
Bog da ubijet tatka mi, 5
tatka mi so se majka mi!
Da ščo me mene udade,
lekum po lekum dalekum,
v deveto selo-deseto,
devet planine visoki, 10
i devet gorje zeleni,
i devet reki golemi,
i devet češmi studeni,
kode ščo petel ne pejet,
kode ščo jagne ne blejet. 15
Drozdanka Boga moleše:
Gospode, višen Gospode:
stori me mene, prestori
sivo em belo gulabče,
da letam, da si preletam 20
vo majkina mi gradina
na bel, na crven trondafil,
leti da pesni popeja:
Bog da ubijet tatka mi,
tatka mi so se majka mi, 25
da ščo me mene udalo,
deveto j’ selo-deseto,
devet planina visoki,
i devet gorje zeleni,
i devet reki golemi, 30
i devet češmi studeni,
kode ščo petel ne pejet,
kode ščo jagne ne blejet,
da ščo me mene udade
za jedno ludo smafnato, 35
krvavi rizi da pera,
čovečki glavi da krija,
rđavi sabi da briša.


Reference

Izvor

  • Obыčai i pѣsni tureckihЪ SerbovЪ : (vЪ Prizrѣnѣ, Ipekѣ, Moravѣ i Dibrѣ) : izЪ putevыhЪ zapisokЪ I. S. Яstrebova. S. PeterburgЪ : Tipografія V. S. Balaševa, 1886, XXIV+626., str. 216-217.