Deli Magdalena
Zavali se deli Magdalena,
Kad postane, brata da si ženi,
sred po noči konja nazobila,
zorno doba konja osedlala
pa si ripi vrancu na ramena, 5
zagrnu se sas binjiš crveni,
preveza se sas kaiš svileni
pa si nišnu preko ravno polje,
pravo ide caru u dvorove.
Kad je stigla caru u dvorove, 10
lepo ona cara pozdravljaše:
„Da bog dobro, prečestiti care!"
Još je lepše care dočekao:
„Bog pomoga, neznana delijo!"
Progovara neznana delija: 15
„Daruj, care, sas kvo č’ da daruješ".
Car iznese šerbet ledovine,
a delija glavu ne obrča.
Car se vije po ravni dvorovi,
pa si dozva pred sebe caricu: 20
„Izvedi mi Ružicu devojku".
Izvede mi Ružicu devojku,
a Magda ju sas oči pogleda,
dovati ju za desnu ručicu,
premetnu ju iza seb’ na konja, 25
zagrnu ju sas binjiš crveni,
preveza ju sas kaiš svileni
pa se nišnu preko ravio polje.
Progovara Ružica devojka:
„Jao, bože, jao, mili bože, 30
da l’ ste čuli, da li ste videli
da devojka za devojku ide?!"
Govori joj neznana delija:
„Ne vodim te za mene, devojko,
no te vodim za mojega brata". 35
