Dve zalюbeni mladi i mъщea
Momče s momiče sborveše:
- Momiče, more, momiče!
Utre 'йe praznik po-težok;
яz ke si odam na dъrva,
i ti da doйdeš na treski;
яz treski ke ti soberam.
Яz imam lюbov po tebe,
lюbovta ke mi pominit!
Koga se denčok obdeni,
momče otide na dъrva,
momiče mi go podvikna,
ščo mi otide na treski.
Imaa kučka mъščava;
taя i lюto prokъlna:
- Ta da bi doma ne došle!
Momče si noga preseče,
a momičeto rъkata;
obata ščo mi umree!
Koga mi duša beree,
okletiя mi ostavie:
- V eden grob da ne klaйte!
Doйde mi kučka mъščava,
ta taя ščo i odeli;
momče kladoe pred cъrkov,
a momičeto, pred altar.
Ot ščo lюbov si imae,
momčeto nikna яbolče,
a momičeto, lozniče,
rastoe, ščo mi rastoe;
doйde mi kučka mъščava,
obata mi 'i preseče,
ta mi 'i klade na ogъn.
Bela pepel se storie
Ta mi я zede pepelta;
pa dvorot mi я izhvъrli.
Momče mi nikna bosilьok,
a momičeto, džundžule.
Otide kučka mъščaa,
bosilьok mi go izkorči,
ta mi go hvъrli v livage.
Momče mi smokva niknalo,
a momičeto, bel šeker.
Oйdoe mladi kosači,
za da mi kosat livage;
ščo mi vidoe dve dobra.
Dve dobra ščo mi niknale.
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
