Vrukina i Milenko
Zaspala mi йe Vrukina
na maйčini si kolena,
malo mi taя zaspala,
golem son mi йe videla -
vo Milenkoi dvoroi
dve reki kъrvi tečea,
lюti koprivi vadea;
vo Stepankoi dvoroi
dve reki bistri tečea,
ramni bosilьci vadea!
Vrukina maйce govorit:
- Maйko le, mila maйko le!
Ako me sakat Milenko,
za nego da me ne davaš;
ako me sakat Stepanko,
za nego ti da me dadeš!
Ušč reč ne mi йe dorekla,
dovtasal mi йe Milenko
so sto й pedeset svatoi,
so devet rala mehteri,
toga mi reče Vrukina:
- Maйko le, mila maйko le!
Od naful яz ke si umram,
od naful ti da me plačiš!
Koga doйdoa vo dvore,
toga mi reče maйka йe:
- Mehteri, cъrni egюpci!
Ne svirite mi radosno,
tuk svirite mi žalьovno,
oti Vrukina umrela!
Toga Milenko mi velit:
- Deveri, bratя da mi ste;
vlezi, vidite nevesta,
al e vistina umrela?!
Koga vlegoa deveri,
vistina mi e umrela;
a pak Milenko ne vervit.
Sam mi йe vlegol, я videl,
vistina mi e umrela,
i pak Milenko ne vervit.
Piknal e ogъn v pazua,
i pak Milenko ne vervit.
Piknal e zmiя v pazua;
toga Milenko zaverva,
oti vistina umrela!
Toga mi reče Milenko:
- Bare da si я celivam!
Koga toй si я celiva,
toga se taя nasmeя,
toga mi vikna Milenko:
- Mehteri, cъrni egюpci!
Ne svirite mi žalьovno,
tuk svirite mi radosno,
oti nevesta ožive!
I pak mi velit Milenko
- Deveri, bratя da mi ste
vlezi, vzemete nevesta.
Toga vlegoa deveri,
si я zedoa nevesta.
Hodea, ščo mi hodea,
kъde se naйde kъpina,
ta ščo mi zapre dulakot?
Milenko mi se nalюti,
iztъrgna sabя ot poяs,
da mi presečit kъpina;
pak mi go zapre kъpina,
ne mi preseče kъpina,
tuk mi preseče nevesta
po stred tъnkata poloina!
Toga mi reče Milenko:
- Kapnala moя rъčica,
ne si presekof kъpina,
tuk si presekof nevesta!
Si segna rъka v pazua,
ta si izvade šamiя,
ta si prestegna nevesta
vo strede tъnka poloina.
Koga poйdoa vo dvore,
ta mi izleze maйka mu,
da si prečekat nevesta
toga mu reče maйka mu:
- Milenko, sinko, Milenko!
Ščo vakva ti e nevesta -
Toga йe reče Milenko:
- Maйko le, mila maйko le!
Mnogo pъt mi йe pъtvala,
za to takva e nevesta!
Toga mu reče maйka mu:
- Milenko, sinko Milenko!
Nevesta ti йe umrena!
Toga žal mu йe padnalo,
iztъrgna sabя ot poяs;
i pak mi velit Milenko:
- Maйko le, mila maйko le!
Vrukina, edna maйčina;
Milenko, eden u maйka;
kako ke plačit za nea,
taka da plačiš za mene!
Iztъrgna sabя ot poяs,
sam sebe si se preseče!
Dve reki kъrvi stekoa,
lюti koprivi vadea.
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
