Bela Mara pobegnala
- Mori, Maro, bela Maro!
Pobegnala bela Mara
ot neйnata zla svekъrva,
zla svekъrva, ot zli svekor,
i od neйni dva devera,
dva devera lюti zmii.
i od neйni dve etъrvi,
dve etъrvi, юdi v gora;
i od neйni do dve zъlvi,
do dve zъlvi, do dve kučki,
ustavila bela Mara
pъrva lюbov v šaren юrgan,
mъžko dete v zlatna lюlьka,
i go Mara zalюlяla,
i mu pesna zapeala:
- Nani mi, dete ot godina,
ot godina, polovina;
oti maйka ki pobegne
sos beйličkite govčare,
sos tia vradzi koйnare!
Ki pominat kraй Sofia.
Verno im se bela Mara,
verno im se na nih mole.
- Eй ovčare, mili brate!
Sakum neščo da vi rečum,
ki vi rečum, ki vi mblяm;
da me puščti v grad Sofia!
Prošetala bela Mara,
prošetala v grad Sofia!
Dogledala dva dugena,
dva dugena, dva berbera.
Verno im se bela Mara,
verno im se pomolila:
- Eй, berbere, mili brate!
Izbričeйte mi rusa glava,
mi ustaveйte golem perčim,
eze sъm si kalugerče svetogorsko,
ki se odum na planina;
ka ki se nazad povъrnam,
togaй skъpo ki vi platum!
I oni si ga poslušaha,
izbričiha й rusa glava,
i ustaviha golem perčim.
Ka izleze bela Mara,
ta dogleda dva dugena,
dva dugena piščimaldžii.
Verno im se na nih mole:
- Piščimaldžii, mili brate!
Da mi daйte šaren piščimal,
da zaviяm rusa glava;
ez ki odum na planina,
ka ki se nazad povъrnam
eze, skъpo ki vi platum!
I oni ga poslušaha,
i dadeha šaren piščimal,
ta si zavi rusa glava.
Pa si dogleda dva dugena,
dva dugena tufekčii.
Verno im se na nih mole:
- Tufekčii, mili brate,
verno vi se eze molяm,
da mi daйte čif piščole;
eze ki odum na planina;
ka ki se nazad povъrnam
eze, na vas skъpo ki vi platum!
I oni ga poslušaha,
i dadeha čif piščole...
Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg
