Aйradin paša v s. Galešnik

* * *


Aйradin paša vo selo Galešnik

Kinisal Aйradin paša,
nasobral toski nizami,
pominal pokraй Gostivar,
nakačil na Vlahinica.
Ottuka paša tъrgaše,
izleze pole Mavrovsko.
Tuka mi paša kondisal.
Razturil Aйradin paša,
razturil beli čadъri,
sednale toski nizami.
Pašata ščo im veleše:
- Čekaйte, toski nizami,
čekaйte, čeda carevi,
zaprite bъrzi katani,
zastoйte silni topoi!
Malu si mnogo posede,
povtur im paša govorit:
- Stapite, toski nizami,
vpregnete bъrzi katani,
tъrgaйte silni topoi!
Paša na hat se kačilo,
napred im paša kinisal,
po nego toski nizami.
Nakači Aйradin paša
na Galeškata planina.
Na paša ščo mu teknalo,
ščo tъrgna dolga dulьbia,
karšia mi я nameril
na sproti selo Galešnik.
Galešnik mi go ne vide.
Sobral si dolga dulьbia,
pak si go hatot poteral.
Izleze Aйradin paša,
izleze na vъrf planina.
Vtoro dulьbia iztъrgnal,
karšia si я nameril
nasproti selo Galešnik.
Toga mi selo dogledal.
Ot hatot paša mi slegol
pod tiйe senki široki,
na taя treva zelena,
kraй tiйe vodьe studeni.
Počeka toski nizami.
Malu-mnogo ščo posede,
askerot mi йe dovtasal.
Toga im paša govorit:
- Slušaйte, toski nizami!
Slušaйte, carski sinoi!
Svъrtite silni topoi,
da g' izgorime Galešnik!
Kako im paša poelя,
nizami si go počuя:
svъrtiя silni topoi,
ke go izgorat Galešnik!
V Galešnik ščo mi sumia,
naizlegoa starcite;
troica mi džuap dadoa,
pa pašata mu sborveet:
- Eй gidi, Aйradin paša,
deй gidi, čedo carevo!
Šč' ova, ti ščo ke ni storiš,
da go izgoriš Galešnik?
Ova йe selo raяcko:
dur ne se ovni otnesat
ot ova selo Galešnik,
Stambol se baйram ne činit!
Kako mu vaka sborvea,
pašata mi se podumal.
Togaй mi paša poelяl:
- Slušaйte, toski nizami!
Slušaйte, čeda carevi!
Galešnik ne go rasifam,
zašč' bilo selo raяcko.
Begaйte, da si begame!
Na bъrzi hat se skačilo,
hatot si paša poteral,
povedel toski nizami,
prehvъrli i mi zamina
niz Galeškata planina.
Trekьo dulьbia izvade,
karšia mi se populi
Galešnik da si pogledat,
zašč' beše selo hubavo.
Selo go paša ne vide.
Pašata ščo mi dogleda
bela mi češma, mramorna;
tri lepi dobri devoйki
na češma beha doйdeni,
studnana voda polneet,
pašata si go kolneet,
drobni si soldzi roneet:
- Deй gidi, Aйradin paša!
Ščo čudo ke ni storeše!
Seloto da ni izgorit!
Bog da bi mi te izgorel!
Pašata na toski veleše:
- Galešnik ne go dogledaf.
Ščo vidof tri lepi devoйki,
na češma mi se doйdeni:
edna mi voda polneše,
druga mi obraz mieše,
tretяta prosto stoeše.
Sobral si dolga dulьbia,
povede asker po sebe.

Datoteka:Murat Sipan vinjeta.jpg


Reference

Izvor

Ohrid - Makedoniя.

Sbornik ot bъlgarski narodni umotvoreniя. Čast І. Prostonarodna bъlgarska poeziя ili bъlgarski narodni pesni (Otdel І i ІІ. Samovilski, religiozni i obredni pesni. Kniga І). Sofiя, 1891, 26 + 174 str.; str.184-185