Mlinar in smrt
Po malni hodi mlinar mlad,
po malni hodi mlinar mlad,
žvižga, poje prelepo,
še lepši piska na pero.
K nemo pride grenka smrt: 5
»Mlinar, kaj si tak vesel?«
»Zakaj bi jest vesel ne bil
ker imam žago, imam mlin,
’mam sedem drugih desetin;
imam sedem belih kamenov 10
ki druzga nič ne meljejo
kakor pšenico rumeno.«
Sam bog me je po te poslov,
sam bog me je po te poslov,
da boš ti rajtnego dajal, 15
ker s' prebilne merce jemal,
ta bele in ta ajdove,
so vse pred bogom znajdene.«
»U hiš’ imam mat' staro,
le pojdi, grenka smrt, po njo.« 20
»Jaz nočem nobenga druzega
kakor mlinarja mladega!«
»U hiši imam mlado ženo,
le pojdi, grenka smrt, po njo.«
»Jaz nočem nobenega druzega 25
kakor mlinarja mladega!«
Mlinar popade žokovnik
in smrt iz mlina zapodi.
Smrt je nazaj pokukala,
s prstam mu je požugala: 30
»Le čekaj, čekaj, mlinar mlad,
še prosil si boš smrti sam!«
Mlinarja glavca zaboli,
en let in dan bolan leži,
meso se mu od kosti vali, 35
smrti pa le še ponja ni.
Датотека:Murat Sipan vinjeta.jpg
